6. Centralna smer: IV+/III, 500 m, 5 h
Alojz Zaletel in Marjan Perko, 23. 9. 1949
1.ZP: Nejc in Rok Kurinčič, 25. 12. 2011, čas ponovitve 8 h.
1. SZRP: Nejc Kurinčič, 8. 12. 2013, koledarsko gledano gre za smer ponovljeno v zimskih razmerah
Opis: Vstop levo od vpadnice vrha. Po grapi desno na drnasto glavo podnožja. Več raztežajev po grapi in kaminih poševno levo navzgor. Vso spodnjo polovico stene režejo vodoravne, zaprodene police. Takemu terenu sledimo do značilnega raza, po katerem nadaljujemo težavno navzgor do prehoda v steno. Sledi prečnica dolga en raztežaj proti desni, dalje naravnost navzgor po sistemu kaminov v lažji svet. V zadnjem delu stene nadaljujemo skozi preduh in nadaljujemo do roba stene. Zaradi razgibanega terena je možnih več izstopov na rob stene (opis avtorjev smeri).
Podrobnejši - novejši opis smeri: Gašper Eniko -Šuškovc, 14.8.2006 Pri dostopu čez melišče se giblješ proti vpadnici vrha. Smer ti kaže tudi porasla glava, ki jo moraš doseči, ko si pod njo in bi jo najraje naskočil kar naravnost, saj si že sit šodra. Vredno pa se je držati opisa in se še malo potruditi, tako da prideš za njo z leve strani. Pokaže se ti izredno naraven prehod po nekakšnem žlebu oziroma grapici. Tukaj začneš smer – po žlebu do porasle glave. Malo nad glavo se vzpneš še do poraslega grebenčka. Tukaj se obrneš proti levi. Prehode iščeš po gruščnatih poličkah ( malo levo - malo desno – malo gor), vseskozi pa je plezanje usmerjeno levo navzgor. Prečiti moraš dva žlebova, ki se zarezujeta v skalno in travnato odejo stene. Dosežeš raz, kjer si urediš varovališče. Nadaljuješ po razu, kjer je plezanje lepo. Čakajo te stolpi in stolpiči, vsi pa so na razu. ( ne zapuščaj raza!) Vmes je eno bolj sitno mesto! Stolp, ki ga moraš preplezati z vrha, zapira manjši previs. Plezanje sicer ni težko ( IV ), a je skala sumljivo črna in naložena. Previsno zaporo preplezaš tako, da se umakneš ( ko si z rokami že v previsu ali pa čez) 2 m levo. V tem bolj sitnem mestu te razveselita 2 klina, ki sta prava eksota v tej lepi smeri. Nekje po 5 dolžinah od stika s razom te smer pripelje do stolpa. Ker stolpov tukaj res ne manjka, ti bo podatek, da je na desni rumen odlom, prišel prav. Od tega stolpa se umakneš po polici desno v gruščnat in vlažen kamin. Po kaminu plezaš še 20 m do previsne zapore. Lahko pa že malo pred zaporo poiščeš prehode levo po policah. Na koncu kamina ali pa nekje levo po policah si zaradi naloženosti in krušljivosti skale mukoma urediš varovališče. Smer nadaljuješ levo po polici na raz. Znajdeš se pod lepim stolpom, ki ga lahko obideš levo po zajedi, lahko pa ga napadeš kar direktno. Je izredno lep in kompakten, z dokaj skopimi prijemi. Steber te pripelje na lep pomol. Pred seboj vidiš dolg pokončen steber, ki se izoblikuje v veliko, lepo, kompaktno, prijemov
razkošno, belo zajedo. To uživaško plezanje te spremlja skoraj tri raztežaje. Zadnji raztežaj te zajede je prava poslastica. Proti koncu zajede je previs in takrat zaviješ ( po vseh štirih) levo po slikoviti polički, do naravnega okna. Pri oknu je konec prečke levo in smer se zavihti naravnost navzgor. Vstop tega raztežaja je sitno spodrezan, nadaljevanje pa je enostavno. Čvrsta skala se počasi spreminja v vršno skrotje in tudi naklonina se vnaša. Kar naenkrat stopiš točno na vrh Velikega Špičja.
Opombe: Ker je ta smer verjetno največ plezana, dodajamo še novejši opis in skico smeri.
Skica: G. Eniko - J. Humar