20a. Var. Kalteneggerjeve smeri: III/II, okrog 1050 m, 4 do 5 h
Albin Torelli, Janez Kveder in Klement Jug, 4. 8. 1924
Tudi pri tej smeri, je zaradi močne razčlenjenosti stene in skromnih opisov, ki se slabo ujemajo z vrisi v dosedanji vodniški literaturi zmeda z odločitvijo, kje začeti z vzponom ob vseh možnostih, ki se v spodnjem delu stene ponujajo.
Nad najnižjo, strmo skalno pregrado se na levi strani bohotijo tri poraščene gredine, vse ponujajo prehod daleč proti desni. Iz zapisov Juga in Kvedra deluje kot, da so oni vstopili že po zelenicah prve in prišli višje skupaj s prehodi druge gredine, ki jo opisujejo redki obiskovalci. Osebno bi izbral zgornjo, tretjo gredino, ta začne tik nad skromnim slapom, ki se zliva čez skalni skok skrajno levo med zgornjima gredinama. V vsakem primeru sledi plezanje po poraščenem in krušljivem pečevju in iskanje prehodov daleč v desno, vse do stika s Kalteneggerjevo smerjo. Kakšno bo plezanje po žlebovih, čez ostanke snega, skalne skoke, po poraščenih rebrih in krušljivih predelih v omenjeni smeri je odvisno od letnega časa in trenutnih razmer.
Smer začne iz široke grape, ki se vleče pod steno poševno levo navzgor. V zimskem in pomladnem času je mogoč pristop po omenjeni grapi-plaznici, v kopnih razmerah pa je priporočljivo po planinski poti mimo slapu, ki pada v kratkih skokih med rušo. Nad slapom se pot spet približa grapi, na mestu kjer zavije pot levo na poraščeno rebro se odpre možnost dostopa pod steno (višina med vstopom na spodnjo ali zgornjo gredino je med 1450 m in 1530 m).
Opis: Po izbrani gredini (priporočljivo je po srednji ali zgornji) poševno desno navzgor v lovu za prehodi, čez krajše skalne skoke, preko žlebov in čez mestoma izpostavljeno in krušljivo skrotje vse do stika s Kaltenegerjevo smerjo na višini okrog 1725 metrov. Izraziti razčlembi, ki se izpod Škrbine vleče diagonalno levo navzgor vse do SV grebena slediš v raznolikem plezanju po in ob globokem žlebu vse do snežišča/melišča okrog 2250 metrov visoko. Kalteneggerjeva smer sledi prehodom levo na Vzhodno ramo, Varianta pa zavije desno navzgor po krušljivem svetu v vpadnici Turna pod Razorjem. Čez škrbino desno od Turna, za njim v vršno steno in v območju S grebena na vrh Razorja.
Urednik: Pri izrezu smeri s fotografije iz vodnika "V naših stenah" sem dorisal varianto a, ki je v prvi polovici spodnnjega dela gotovo bolj logična. Označeno je tudi mesto kje se pridruži (b) in kje zapusti (c) Kalteneggerjevo smer, ki je v predstavitvi smeri niso omenili.
.
Dostop: Od Ruskega križa (pred tretjo serpentino) ali Mihovega doma na vršiški cesti. Navzdol po planinski poti, čez strugo Suhe Pišnice, preko travnikov planine v Klinu in v rahlem vzponu proti Koči v Krnici (okrog pol ure hoje). Naprej po planinski poti skozi dvigajočo se Krnico. Nad slapom, ki ga pot obkroži (levo od vznožja stene), se ponuja na desni dostop do vstopa v smer (z izhodišča na vršiški cesti je okrog 1,5 h), ob zadostni količini snega lahko dostopaš kar po plaznici ob steni.
Sestop: Z vrha Razorja po markirani poti do malo nižjega sedla Planja (2350 m), od koder je možnih več variant:
a) Po markirani, zavarovani poti na Kriške pode (okrog 1 h) in dalje čez Kriško steno v Krnico, do izhodišča na vršiški cesti je okrog 3 ure hoje.
b) Po markirani, zavarovani poti na Vršič (okrog 3 h) ali po stezi skozi Mlinarico do cestarske hiše na vršiški cesti (okrog 2,5 h).
Opombe: Pregled opisov, ki so skozi čas usmerjali plezalce po Varianti Kalteneggerjeve smeri;
Jugovi zapisi; PV- april 1926;
www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1926_04.pdf#page=5
Kvedrovi zapisi; PV-11/12-1924 (na stani 251 in 252);
www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1924_10_11.pdf#page=26
. V naših stenah-1954; Centralna smer, Prvi plezali 4. avgusta 1924 Klement Jug, Janez Kveder in Albin Torelli. (NA, 115. PV, 24.) Opis: vstop na najnižjem mestu stene. Desno preko travnatih vesin in nato po velikem žlebu v sredi stene. Iz njega na škrbino med Cerkvenim stolpom in glavnim masivom ter dalje po grebenu na vrh Razorja. Ocena: težavnostna stopnja II, kako mesto III, stena je zelo razčlenjena ter nudi številne možnosti prehoda, visoka je 800 m, čas plezanja: 3-5 ur.
. VJA-1970: Jugova varianta; Ocena II-III, višina stene 750 m, čas plezanja 4-5 ur. Opis: Čez travnate vesine desno do velikega snežnega žleba (priključek na smer 447). Dalje po smeri 447 skoraj do konca. Nato desno navzgor v škrbino za Cerkvenim stolpom in po grebenu na vrh Razorja.
Skica: V naših stenah-izrez