1. Kacenpoh (Šprickobl): 6, (WI 90°+/90°, 70°, 3 R), 90 m, 3 h
Miroslav Svetičič-Slavc in Vojko Pajntar, 4. 3. 1986
1. P: Darko Podgornik in Drago Frelih, 7. 2. 1987
2. P: Darko Podgornik in Peter Mežnar, 24. 2. 1996
3. P in 1. PP: Andrej Štremfelj in Marko Čar, 25. 2. 1996
4. P in PP: Aljaž Anderle in Klemen Premrl, marec 1996 (njuna ocena je 6).
x. P: Darko Podgornik in Peter Poljanec (ml.), 22. 2. 2003
Slap Kacenpoh je očitno dobil ime po pomoti, saj dejansko stoji stran iz glavne struge Kacenpoha ali Mačjega potoka. Le-ta se pod poraščenim Ranskoblom odcepi desno in poteka ob vzhodnem pobočju Šoštarja, vse do prevala Na Kalu. Krak potoka, ki se pod Ranskoblom (južno od domačije Kacenpohar) odcepi levo, nosi ime Povdnarjeva grapa. Iz te se malo višje odcepi levo še ena grapa, v koncu katere pada preko skalne stene slap Šprickobl (med plezalci Kacenpoh). To potrjuje tudi pogled na natančnejše zemljevide in govor domačinov, ki to ime uporabljajo že stoletja.
Med ljubitelji lednega plezanja sodi Kacenpoh gotovo med zahtevnejše in visoko cenjene zaledenele slapove pri nas. S svojo veličastno ledeno svečo dobesedno izziva plezalce, ki morajo potrpežljivo čakati na primerne razmere. Te so na vzhodnem pobočju razmeroma nizko nad morjem gotovo redkejše, kot nekje v višje ležečih gorskih dolinah.
Slavca je slap očitno močno mikal, najprej si ga je pobliže ogledal, drugi dan pa v družbi kolega Pajntarja splezal. Nič manj ga ne obožuje vedno tihi in skromni Darko Podgornik, saj ga je v obdobju dobrih petnajst let z različnimi soplezalci splezal kar trikrat. Na dveh mestih, kjer presega naklonina ledu 90°, so si pri prvih vzponih za napredovanje pomagali z lednimi vijaki (95°, A1). Prvo prosto ponovitev je slap doživel ob tretji ponovitvi, deset let po prvem vzponu. Ponavljavci zagotavljajo po opravljenem vzponu debele, navite roke in veselje nad doživetim.
Opis: Najlažji je prvi raztežaj, ledni podstavek 70°/40°, 45 m. Drugi, krajši raztežaj sledi previsnemu ledu 90°+/90°, 15 m (včasih 95°, A1), tretji raztežaj preide iz previsnega v navpični led, ki se pred koncem slapu malo položi 90°+/80° do 90°, 30 m (včasih 95°/80° do 90°, A1).
Opomba k opisu-30.1.2017; Po mnenju ponavljavcev (jan. 2017), je dolžina obeh zgornjih raztežajev skupaj dobrih 30 metrov (stara navedba navaja 15 + 30 m).
Dostop: Obstaja več možnosti dostopa:
Najenostavneje je, da se pripelješ s Podbrda po cesti proti Bači, s katere zaviješ levo, v smeri domačije Kacenpohar (pozor, kje parkiraš). Mimo domačije (jeleni v ogradi) slediš markirani poti, ki pelje proti Kalarskemu sedlu in naprej na Črno prst. Po približno 150 metrih dosežeš Povdnarjevo grapo, po njej sestopiš okrog 150 metrov. Ob primerni priložnosti prečiš desno (dol gledano) okrog roba in preko pobočja dosežeš grapo, v koncu katere je slap Šprickobl.
Ostali dostopi (zahtevnejši in zamudnejši): s smeri Trtnik in po lovski stezi bočno po vzhodnem pobočju Kalarskega brda ali po in ob strugi Kacenpoha, Mačjega potoka.
Sestop: Najenostavneje je, da po končanem plezanju nadaljuješ po gozdnatem pobočju navzgor, do prečne markirane poti. Po njej desno mimo domačije Povdnar, do istoimenske grape, kjer dosežeš dostopno pot proti izhodišču.
Vse ostalo možnosti so zahtevnejše in zamudnejše.
Opombe: Opomba urednika: Iz različnih pisnih virov s tistega obdobja ni mogoče zaslediti podatka o solo vzponu Miroslava Svetičiča-Slavca preko slapu Kacenpoh (februar 1987), kot je navedeno v plezalnem vodniku (Zimski vzponi-Gregor Kresal/Sidarta 2007).
Slavc je bil nedvomno sposoben preplezati slap Kacenpoh sam, bil pa je tudi zvest poročevalec svojih vzponov v alpinistične novice in drugod. To mi potrjuje vpogled v njegov osebni, lastnoročno napisan dnevnik plezalnih vzponov, bogato opremljen s slikami in izrezki iz časopisov. Po zaslugi Slavčevih sorodnikov sem njegov plezalni dnevnik dobil v roke, vsem nam pa je sedaj dostopen na njegovi spletni strani.
Skica: Edo Kozorog-Marko Gruden