4. Vroča grapa: III/II, 300 m
Janko Humar, 3. 7. 1977
Verjetno je smer prvi ponavljal Bogomir Humar leta 1978, njegov vris v fotografijo in ocena smeri se približno ujemata z originalno smerjo. Januarja 1982 je grapo plezal spet njen avtor, s tem, da je sto metrov pod robom stene izplezal po varianti desno na greben.
Znana P: Elvis Pavšič in Marko Leban, 14. 3. 2009
Opis: Poteka po grapi, ki na levi strani omejuje plezalsko nezanimivo, a izrazito oblikovano trikotno steno, v spodnji polovici jugozahodne strani Malega Matajurskega vrha.
Dostop:
Sestop:
Opombe: Tod sta 14. 3. 2009 plezala Elvis Pavšič in Marko Leban; prepričana, da sta opravila prvenstven vzpon sta ga poimenovala Spominske smer Petra Bevka, III, 70°/40°-50°, 350 m. Natančen pregled opisov in vrisov je pokazal, da sta plezala v območju Vroče grape. Ker je v območju grape marsikje mogoče plezati po različnih variantah je njuna ocena mestoma težja, kar pa je seveda odvisno tudi od trenutnih snežno lednih razmer. Ker je njun opis vzpona natančnejši od originalnega, ga objavljamo kot dodatno informacijo o smeri: »Vstop je dobrih sto metrov desno od Zahodne smeri, v izrazit ledni jezik, ki sega do plazovnega stožca pod steno. Naravnost čez ledni skok (okrog deset metrov) in naprej rahlo proti levi do večjega snežišča, ki ga obplezamo po levi strani do manjše stene. Pod steno proti desni gor do raza - rame. Navzgor do zapore, kjer prečimo okrog petnajst metrov levo in nato spet navzgor čez strm skok in desno v izstopni žleb. Po njem skoraj do konca, tik pod robom stene zavijemo rahlo desno, čaka nas še par korakov do najvišje točke Malega Matajurskega vrha.«
Skica: Marko Leban