13. Smučarska smer: 60°/50°-55°, okrog 700 m
Mauro Rumez, 22. 5. 1991
1. P: Luciano De Grignis, 6. 2. 1996 (polet na vrh in povratek izpod stene s helikopterjem).
2.P: Andrea Fusari in Enrico Mosetti, 4. 4. 2014
Smer spusta poteka po zahodni steni Visokega Kanina. Največji je naklon pobočja v zgornjem delu, manjša naklonina velja za srednji del.
Avtor prvega smučanja, katerega spusti veljajo med poznavalci te aktivnosti za bolj strupene, kot tudi ponavljavec, ki mu je smučanje kruh in izpolnitev, sta si morala v spodnjem delu pomagati s spustom po vrvi čez skalno steno (črtkano). Kljub temu, da kratek spust po vrvi nekako pokvari naravno linijo smučanja, gre za zelo zahteven in izpostavljen spust v divjem okolju visoko nad Rezijo.
Opis: Spust začne na vrhu, najprej par metrov po južnem grebenu, koder se izmikaš skokom in značilnim lednim tvorbam, ki se tam običajno napravijo. Takoj zatem sledi spust v centralni del trikotne stene, ki se niže spremeni v lepo naravno žlebasto linijo, po kateri dosežeš skalno pregrado na spodnjem delu stene. Najnižji del skalnega skoka je na desni, tu sledi spust čez skalno steno (Rumez 15 do 20 m, De Grignis 25 m) po vrvi v vznožje zahodne stene. Sledi lažje smučanje do predela imenovan Krnica, kjer poteka povratek preko zahodne stene Vrh Krnice na izhodišče (tako opisuje Rumez). Izpod stene se lahko sestopa/smuča (odvisno od snežnih razmer in izbranega terena) proti Planini Kanin in naprej na izhodišče v Rezijo, od koder je mogoč tudi dostop – odvisno od izbire!?
Opombe: Kako in kje je pristopal avtor prvega smučarskega spusta z vrha Visokega Kanina, žal nisem uspel izvedeti, vse informacije so dobrodošle.
V njegovi knjigi se omenjata dve možnosti dostopa: Doseči vrh Visokega Kanina po eni od pristopnih poti iz smeri koče Gilberti – 1850 metrov ali pa preplezati steno po smeri spusta, kar je med podobnimi akterji največkrat praksa. Tako vidiš razmere in si zapomniš mesta, ki te čakajo na spustu. V tem primeru svetuje dostop od koče Gilberti do sedla Bela Peč – (Sella Bilapech - 2005 m), skozi Oslovo jamo (Foran del Muss) in do sedla Péravo (Sella Grubia – 2041 m). Sledi zahtevno prečenje zahodne stene Vrha Krnice in pristop v kotel Krnica, kjer se smučanje konča. Rumez navaja, da je ta varianta napornejša zaradi zahtevnosti terena, kjer te čaka tudi plezanje in zaradi dolžine dostopa. Po tej poti svetuje vrnitev izpod stene na izhodišče pri koči Gilberti.