LE VIE SULLE PARETI DEL
LITORALE SLOVENO
Stene: Klasične smeri, Moderne večraztežajne smeri
Opis gore: Kratka, zelo strma skalna stena dobesedno visi nad potokom Zadnjica/Krajcarca nasproti Kopiščarjeve domačije. Lazenje po okoliških strminah za potrebe preživetja je bilo generacijam Kopiščarjev od nekdaj v krvi.
Plezalci novega vala z Jankom Humarjem na čelu so sredi osemdesetih let začeli s temeljito raziskavo stene. Kmalu so ugotovili, da gre za fizično in psihično zahtevne smeri z včasih skopimi možnostmi za varovanje, zato je v nekaterih od teh smeri ostal po eden ali dva svedrovca. Kasneje so smeri ponavljali le redki, nekateri od njih so med skopimi razčlembami zaslutili možnost prehodov po strmih, od vode razjedenih ploščah. V drugi polovici devetdesetih let so nastale povečini v mejah starih smeri štiri nove, od spodaj navrtane smeri. Zamejski plezalec slovenskega rodu Erik Švab je ob pomoči različnih soplezalcev opremil prvo in verjetno najtežjo smer v steni. Posebno mesto si med temi plezalci zasluži Marko Čar, bil je eden redkih, ki je ponavljal stare smeri v steni in skupaj z Urošem Ruparjem speljal dve novi. Čeprav je smer Gorska roža ocenjena kot najtežja, je Kopiščarjeva smer za večino psihično bolj zahtevna. Med nepripravljenimi plezalci je največji bavbav prav Kopiščarjeva smer, ki jo tisti, ki so ji kos, visoko cenijo.
