LE VIE SULLE PARETI DEL
LITORALE SLOVENO
Stene: Severozahodna stena, Jugovzhodna stran, Čelo
Opis gore: Dvoglavi vrh trapezaste oblike praktično visi nad planino Zapotok, kamor spušča svojo skoraj pol kilometra visoko in dober kilometer široko severozahodno steno, prepredeno s številnimi stebri, kamini, grapami ... Na levi strani se Srebrnjak veže na Ribežne, ki se severovzhodneje navezujejo na Trentski Pelci. Desni del stene zaključi na poraščenem sedlu Mala vrata (1814 m), od koder poteka slabo vidna stečina po strmem rušnatem svetu v krnico pod severozahodno steno.
Glavni vrh (2092 m) je približno sredi vršnega grebena, desno pa je tik pred koncem grebena zahodni vrh (2063 m), kamor pripeljejo najbolj plezane smeri v steni. Tudi Srebrnjak, kot večina vrhov v tem grebenu, ne premore planinske poti. Sestop na vse strani predstavlja lažje skalno plezanje pomešano s travo, rušjem in z možnostjo kakšnega spusta po vrvi. Nekoč dobro shojene kozje in pastirske steze je prerastel zob časa, ostale so le sledi le-teh in gamsje stečine.
Glavnina smeri poteka v steni nad Zapotokom, nad gozdnatim in grapastim predelom Apica, znane so tudi smeri na jugovzhodni strani gore. Po prvem zapisanem vzponu (Renker – Sturm) v začetku prejšnjega stoletja je stena samevala vse do konca štiridesetih let, ko sta jeseniški navezi (Krušič – Šilar in Koblar – Štolcar) preplezali novo smer po SZ stebru in s tem odprli vrata generacijam, ki so prihajale. Zanimivo je, da je prav ta smer zaradi dobre skale in logičnega poteka med največkrat plezanimi v steni. Republiški plezalni tabori, ki so bili organizirani v tistih letih v Trenti so privabili plezalce iz različnih odsekov, hitro je naraslo število novih smeri in trentarske stene pomaknilo iz plezalske osame. V zimskem času je najbolj plezana smer po izraziti grapi med Ribežni in Srebrnjakom, ki poteka iz zatrepa Zapodna in konča na severovzhodnem delu vršnega grebena.
